Bela zalivka, ki ji običajno rečemo tudi kar bela plomba je plomba pri kateri za namestitev ni potrebno izvrtati več zdrave zobne mase, poleg tega pa je manj vpadljiva. Postopek plombiranja nam je, če smo to že kdaj doživeli nekoliko znan, predvsem po občutku, kaj pa se dejansko dogaja pa sledi v nadaljevanju. Plombiranje velja za eno najbolj pogostih storitev v zobozdravstvu. Postopek se začne z odstranitvijo zobne gnilobe ali kariesa iz zoba. Ker se na tem mestu nahaja veliko bakterij, ki bi lahko še naprej škodovale, se ta del v celoti odstrani do trdne zobovine. Po odstranitvi ostane luknja, ki pa jo je potrebno zapreti z obstojnim in trdnim materialom, kot je to tudi bela zalivka.

Naslednji korak je premaz z adhezivi, ki delujejo kot lepila. To omogoča, da se kompozit, ki ga zobozdravnik uporablja prilepi na zob. Kadar je karies zelo globoko se naredi kritje z zdravilom, ki je običajno na osnovi kalcijevega hidroksida. Zdravilo deluje na zobno pulpo, da se ta s časoma ogradi z dodatno, novo zobovino. Za ta čas, ko zdravilo deluje pa se naredi stalna ali pa le začasna bela zalivka. O tej odločitvi odloča zobozdravnik po pregledu situacije. V primerjavi z amalgamsko plombo ima bela krajšo trajnostno dobo. Poleg seveda materiala je razlika tudi v tem, da se material za belo plombo pri strjevanju krči, medtem ko pa se pri amalgamu razširi. Amalgamska plomba pri strjevanju zatesni robove.

Pri postopku z belo zalivko je način dela tak, da se ta čim manj krči, poleg tega pa ni potrebno izvrtati več zdrave zobne mase, da se plomba mehansko obdrži v zobu. Bela zalivka ima prednosti in slabosti, vendar je v splošnem bolj zdravju prijazna. V ordinaciji Luxdenatal, kjer vam ponujajo celostno zobozdravstveno oskrbo delajo samo bele zalivke Vsekakor pa se z zalivkami rešuje živec zoba in preprečuje širjenje kariesa, s tem pa nastanek večjih problemov.